Projekti‎ > ‎

5 x ironman 2010

POROČILO

Pred nekaj dnevi je minilo dva meseca od zaključka našega »velikega« projekta NEVER GIVE UP oziroma  petkratnega ironmana po Sloveniji.

Razlog za tako pozno poročilo leži v dejstvu, da se ga zaradi številnih razočaranj povezanih s projektom, enostavno nisem počutil sposobnega napisat. Poročilo, ki bi moralo predstavljati vrhunec vsega kar sem do sedaj naredil (pa ne mislim samo na športnem področju), se je na koncu sprevrglo v polom in »borbo za preživetje«.

Za tiste, ki tega morda ne veste, je bilo v načrtu, da preplavam 19km, odkolesarim 900km in odtečem 211km. Pri tem mojem podvigu naj bi me, tako ali drugače, spremljali vsi podobno misleči, ki bi hkrati prispevali sredstva, ki bi jih nato namenili otrokom z zdravstvenimi in socialnimi indikacijami Zveze prijateljev mladine Vič – Rudnik.

Ne bom se spuščal v podrobnosti »akcije«, čeprav bi lahko napisal kar nekaj strani o surovosti te preizkušnje. Naj samo izdam eno malenkost…konec junija 2010 sem se z Vršiča spuščal v nalivu in z dvema paroma zimskih rokavic…seveda ko je bilo za mano že cca 50ur garanja in le dobra ura spanja.

Na koncu nam je uspelo preplavati 19km, prekolesariti 930km in preteči 120km (sam sem jih pretekel 100). Razlog v manjšem številu pretečenih kilometrov leži v dejstvu, da smo bili zaradi slabih vremenskih pogojev (dež in mraz) in velike krize tik pred koncem kolesarjenja v velikem zaostanku za časovnico. Po razmisleku smo se odločili, da damo prednost pomembnejšemu delu projekta, skupinskemu teku skozi Ljubljano, ki naj bi dal še poseben smisel našemu velikemu projektu. Zaradi tega smo prevozili začetni in končni del poti iz Kopra do Ljubljane, ter na ta način ujeli predvidene časovnice, hkrati pa skrajšali tekaški del.

Projekt je bil zasnovan po pogovoru med menoj in mojim glavnim sponzorjem Lyprinol sport editionom, katerega je, kot alfa in omega predstavljala Maja Ambrož. Projekt je bil v začetku zasnovan kot individualni tekmovalni projekt, ki ima namen v premikanju novih »meja«. Kmalu po začetku dogovarjanja je padla ideja, da projektu dodamo humanitarno noto…in ta ideja je rasla in rasla z dneva v dan, ter na koncu prerasla v tisto zaradi katerega se je ta projekt sploh splačalo izvesti.